Korporacije Miklavž&Božiček&Dedek Mraz d.d.

V časih, ko vsak dan zaradi lakote, umazane vode, ozdravljivih bolezni in vojnih konfliktov umre na tisoče in tisoče otrok (16.000 dnevno samo za posledicami lakote), se moramo globoko zamisliti nad našim ravnanjem in našo “dobroto” v teh prazničnih dneh. V praznični nakupovalni sezoni (holiday shopping season, kot temu pravijo v ZDA) v razvitem svetu potrošimo za darila milijarde in milijarde dolarjev.  

Seveda po zapravljivosti prednjačijo Američani, ki v praznični nakupovalni sezoni (od konca novembra do novega leta) “poženejo” neverjetnih 435,6 milijard dolarjev (v letu 2005), letos pa naj bi ta številka dosegla 457 milijard dolarjev ($). Vendar tudi Evropejci ne zaostajamo bistveno za temi številkami, če pa bi prišteli še nekaj drugih potrošniško razvitih (a moralno nerazvitih) držav, bi prišli do fenomenalno visokih številk. 

Nekaj primerjav s temi številkami: za osnovno cepljenje vseh otrok na svetu bi letno potrebovali dodatnih 1,3 milijarde $; za materinsko zdravstveno varstvo 12 milijard $ letno; za univerzalno pismenost 5 milijard $ letno; za zagotovitev čiste pitne vode vsem ljudem 10 milijard $ itd.. 

Kaj so torej sploh še prazniki, ki so jih okupirali korporacijski “dedki” Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, ki so se poosebili v tisočih reklamah in filmih? Njihova podoba je tako vseprisotna, kičasta in perverzna, da so izrinili vsak globji pomen praznikov. Postali so pravi bogovi potrošništva (maliki), ki jih vsak dan častimo v ogromnih templjih potrošništva (mega, hiper in drugih marketih).  

Kaj pa če bi obdarovali kako drugače? 

Ljudje so nekoč davno vedeli, da so darila prvenstveno duhovne narave in le simbolično tudi materialne. Zato imamo dve možnosti: da namesto popolnoma nesmiselnih daril pošljemo prispevek dobrodelnim organizacijam, ki jim zaupamo (in ne verjamite vsakomur, ki pravi, da te organizacije zgolj zase trošijo denar), potrdilo pa pošljemo (recimo v ročno izdelani čestitki) tistemu, ki smo ga nameravali obdarovati. Mar ni to resnično lepo darilo, ki obdaruje vsaj tri naenkrat (tistega, ki naše darilo potrebuje, obdarovanca in seveda tudi nas). Nekaj predlogov:  · Unicef, Rdeči Križ, Karitas …;·       

ali na primer World Food Programme, Oxfam (ugledni mednarodni človekoljubni organizaciji; prispevek lahko posredujete preko interneta, s pomočjo plačilne kartice; organizaciji pa vam pošljeta elektronsko potrdilo); · možnosti pa je seveda še veliko, samo znajti se je treba. 

Druga možnost pa je, da darilo razumemo v pravem, duhovnem pomenu, ki ga lahko “damo” v obliki pozornosti, besede, ljubezni …  Izbira je naša. 

Spletni naslovi:

http://www.unicef.si/main/home.wlgt 

http://www.rks.si/ 

http://www.karitas.si/ 

http://www.wfp.org/english/  http://www.oxfam.org.uk/ 

  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na “Korporacije Miklavž&Božiček&Dedek Mraz d.d.”

  1. Piramide » Blog Arhiv » Strah pravi:

    [...] Pa gremo peš nazaj k babici, kjer otroci dobijo darila za Miklavža. Tam se pomirim. Pomislim na: ” Kaj so torej sploh še prazniki, ki so jih okupirali korporacijski “dedki” Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, ki so se poosebili v tisočih reklamah in filmih? Njihova podoba je tako vseprisotna, kičasta in perverzna, da so izrinili vsak globji pomen praznikov. Postali so pravi bogovi potrošništva (maliki), ki jih vsak dan častimo v ogromnih templjih potrošništva (mega, hiper in drugih marketih). “ [...]

  2. Piramide » Zakaj je obdarovanje tistih, ki imajo že vse, perverzno? pravi:

    [...] Danes sem brala že nekaj zanimivih blogov in komentarjev o obdarovanju, o potrošniški družbi in o dragih igračah. [...]

  3. Zakaj je obdarovanje tistih, ki imajo že vse, perverzno? | dajana & co. - pravi:

    [...] pred dvema dnevoma Danes sem brala že nekaj zanimivih blogov in komentarjev o obdarovanju, o potrošniški družbi in o dragih [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !