Dan človekovih pravic

Ob 10. decembru, dnevu človekovih pravic, je Louise Arbour, visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice izpostavila revščino kot eno največjih kršitev človekovih pravic na svetu, ob tem je rekla:  

 »Danes revščina prevladuje kot najresnejši izziv človekovih pravic na svetu. Boj proti revščini, prikrajšanju in izključevanju niso predmet dobrodelnosti in niso odvisni od tega, kako bogata je država. Spoprijeti se z revščino je predmet naše dolžnosti do človekovih pravic, s čimer ima svet boljše možnosti, da v času našega življenja  odpravi te nadloge…. Izkoreninjenje revščine je dosegljiv cilj.«  

Zakaj ravno revščina, ob tako številnih kršitvah človekovih pravic po svetu? Zato, ker je revščina vzrok tako množičnim in tako okrutnim kršitvam človekovih pravic, kot nobena druga stvar. Prva je kršitev pravice do življenja (3. člen Univerzalne deklaracije človekovih pravic). Poglejmo nekaj številk, čeprav ni ravno lepo primerjati število žrtev med seboj, a bolj nazorno se tega ne da povedati. 

Danes, ko je skoraj vsa pozornost, politična volja in energija tega sveta še vedno namenjena tako imenovani vojni proti terorizmu, pa dejstva govorijo drugače:  50.000 ljudi dnevno umre za posledicami lakote (16.000 otrok, vsakih 5 sekund eden); 3.000 ljudi (v zadnjih 30 letih) letno umre za posledicami terorizma (v ožjem pomenu). V eni uri in pol torej umre toliko ljudi zaradi lakote, kot v vsem letu zaradi terorizma!  

 Problem številka 1 v svetu sta revščina in lakota, ne pa terorizem! Revščina in lakota pomenita, da so ljudem kršene pravice do življenja, dostojanstva, izobraževanja, varnosti itd.. In kaj sploh so človekove pravice. V Teaching Human Rights (Učiti se človekovih pravic) lahko preberemo:   “Človekove pravice lahko v splošnem definiramo kot tiste pravice, ki so prirojene naši naravi in brez katerih ne moremo živeti kot človeška bitja.” Zato je letošnje geslo Dneva človekovih pravic naslednje:  BOJ PROTI PROTI REVŠČINI JE PREDMET NAŠE DOLŽNOSTI, NE DOBRODELNOSTI   

A ne pozabimo na vse druge človekove pravice, še posebej ne v teh časih, v teh krajih, kjer ne pustimo eni družini normalnega bivanja in mnogim, da bi uživali pravice, ki izhajajo iz državljanstva. 

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Dan človekovih pravic”

  1. Jože pravi:

    Toda kaj naj še storim!? Vsak dan sem v službi in ko pridem domov moram počivat. Davke plačujem.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !