Svet v neravnovesju

»Večina nas Zemlje ne zaznava samo kot krogle iz kamenja, s tanko plastjo ozračja, oceani in življenjem na svojem površju. Čutimo, da spadamo semkaj, da je ta planet zares naš dom. Daleč nazaj so že Stari Grki razmišljali na takšen način in dali Zemlji ime Gaja, ali skrajšano Ge …”    

»Na vse vrste žive materije na Zemlji, od kita do virusa, od hrasta do alge lahko gledamo kot na sestavne delce enega bitja, sposobnega vzdrževati Zemljino atmosfero v  pogojih, ki zadovoljuje vse njihove potrebe in jih oskrbuje z vsem potrebnim in močjo, ki daleč presega vsoto svojih sestavnih delov … [Gajo lahko definiramo] kot kompleksno bitje, ki vključuje Zemljino biosfero, atmosfero, oceane in zemljo; celoto ki sestavlja povratni kibernetični sistem, ki teži k optimalnem fizičnem in kemičnem okolju za življenje na tem planetu. Vzdrževanje sorazmerno stalnih razmer lahko imenujemo tudi homeostaza.« 

»Homeostaza je lastnost sistema, da se ohranja v ravnovesju, ohranja stalnost notranjega okolja.«   

Britanski znanstvenik James Lovelock, je leta 1967 razvil hipotezo o Gaji, hipotetičnem bitju, ki se rasteza prek vsega planeta. To bitje je ljubkovalno poimenoval Gaja, po grški boginji Gei, boginji zemlje. Celoten planet z vsemi različnimi okolji in živimi bitji sestavlja ogromen in zapleten organizem, ki samostojno uravnava najboljše (optimalne) pogoje za bivanje na njem. To je mogoče le, če so ta različna okolja in bitja v medsebojnem ravnovesju. Ravnovesje pa ne pomeni, da se življenjske okoliščine ne spreminjajo, temveč se neprestano razvijajo in medsebojno neprestano (na novo) vzpostavljajo ravnovesje.  

 Danes pa je ravnovesje na planetu nevarno porušeno in to neravnovesje brez dvoma povzroča človeštvo s svojim škodljivim ravnanjem. Vendar ni človek sam po sebi moteč člen naravnega ravnovesja, pač pa je krivo njegovo škodljivo ravnanje. Najbolj opazen in pojasnjen primer takšnega ravnanja je globalno segrevanje ozračja, ki ga z nezmernimi izpusti tako imenovanih toplogrednih plinov povzroča človeštvo. Občutljivo Zemljino ravnovesje je zato porušeno, kar povzroča spremembe v vseh okoljih (poplave, suše, uničevanje koralnih grebenov, orkani, taljenje ledenikov itd.) in posledično vpliva na vsa živa bitja (prehitro izginjanje živalskih in rastlinskih vrst) ter na celotno človeško skupnost (številne žrtve naravnih nesreč, selitve, ekonomske izgube, lakota itd.).  

A neravnovesje ni porušeno samo v naravnem okolju, temveč tudi v človeški skupnosti in to ima velik vpliv na celoten planetarni sistem. Predvsem zelo razširjena revščina, ob hkratnem izjemnem bogastvu dela človeštva, povzroča hude napetosti v svetu in tudi znotraj večine svetovnih držav. To pa povzroča številne konflikte in spore, nazadnje pa tudi vojne. Izjemno nepravična porazdelitev planetarnih dobrin je zato temeljni vzrok za neravnovesje v človeški družbi. Muhamed Yunus, prvi Nobelov nagrajenec iz Bangladeša je poudaril: 

 “Revščina je grožnja miru. Frustracije, sovražnost in jeza, ki jih povzroča skrajna revščina, ne morejo vzdrževati miru v nobeni družbi.”   

Neravnovesja v človeški družbi in okolju kot celoti vzajemno vplivajo druga na drugo, a v obeh primerih je zanje odgovorno človeštvo. Zato se moramo spopasti s pravimi vzroki težav, torej z nepravično porazdelitvijo svetovnih dobrin (naravni viri, znanje, tehnologije, kapital) in z nezmerno izrabo naravnih, predvsem energetskih virov. 

VIRI: 

http://www.ozi.com/ourplanet/lovelock2.html

http://www.minet.si/sola/slovarcek.php?id=1481§ion=3

 http://www.mountainman.com.au/gaia_jim.html 

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev na “Svet v neravnovesju”

  1. mijau pravi:

    Če bi vse naštete težave (i še vse nenaštete) skušali spraviti na en imenovalec bi dobili “preveč ljudi”.

  2. nemo pravi:

    Se ne strinjam. Razvoj vodi k manjšemu številu ljudi. Izkušnje številnih držav kažejo, da se ljudje, ki živijo bolje, odločajo za manj otrok.

  3. Petra pravi:

    Živjo!

    V podjetju Aragon d.o.o., ki se ukvarja s tržnimi raziskavami pripravljamo skupinske diskusije na temo trenutnih aktualnih dogodkov (romska problematika, lokalne volitve in splošna ocena dela vlade). Omenjene skupinske diskusije se bodo odvijale v sredo 13.12. in četrtek 14.12.2006 na Zaloški 69 v Ljubljani, v popoldanskih urah.

    Iz vaših prispevkov na blogu je razbrati, da omenjene tematike dobro poznate, zato bi bili veseli, če bi z nami delili vaše mnenje.

    Hkrati naj vam tudi zagotovim, da bodo vse vaše izjave ostale anonimne, saj nas zanimamnenje celotne skupine in ne vsakega posameznika.

    Za vse dodatne informacije sem vam na voljo na naslov petra.hlebec@aragon.si ali na telefon 01/547 17 08 ali 031 331 172

  4. mijau pravi:

    Nemo, od kdaj razvoj vodi k manjšemu številu ljudi?

    Število ljudi na svetu se je v zadnjih 50 letih več kot podvojilo.

    Bilo bi pa dobro, če bi razvoj vodil k zmanjšanju števila ljudi. Precejšnja ovira takšnemu razvoju so religije.

  5. nemo pravi:

    Poglej razvite države, skoraj vse se soočajo z zmanjšanjem prebivalstva, tudi Slovenija? Očitno na določeni stopnji razvoja pride do preobrata.

  6. mijau pravi:

    Nemo, izgleda, da oba misliva enako, da je rešitev v zmanjšanju števila ljudi. Toda razvite države bi potem morale poskrbeti za preprečitev priseljevanja. Preveliko priseljevanje iz drugih delov sveta pa pomeni na eni strani povečanje prebivalstva (in tudi povprečno osiromašenje) v državi, na drugi strani pa konflikte (rasne in druge). Primer je Francija.

  7. nemo pravi:

    V resnici so se le redki ljudje pripravljeni preseliti. Tisto, kar jih sili od doma so zelo zelo slabe ekonomske ali politične razmere doma. Torej bi prava pomoč (v infrastrukturo, kmetijstvo, proizvodnjo) tam, kjer so ti ljudje doma, najbolj pripomogla k ustavitvi preseljevanja.

  8. bin pravi:

    Bi malo popravil trditev o vzrokih preseljevanja iz revnejših v bogatejše države. Povsod, v vseh državah se najdejo ljudje, ki niso zadovoljni s tem, kar jim država nudi. Tistim, ki se iz bogatejše države selijo v revnejše, rečemo pustolovci, v obratni smeri pa emigranti. Tako poimenovanje so pač uveljavili politiki pretekle dobe.
    O slabih ekonomskih ali političnih razmerah, kot vzroku selitve, pa takole v razmislek! Na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta, so mladeniči iz naše domovine (Slovenije) množično prebegali čez mejo in se predstavljali v Evropi kot politično – ekonomski emigranti. Seveda so nekateri tudi ostali doma, pa čeprav so bile življenske razmere zanje enake kot za prebežnike. Štirideset let kasneje se taisti ljudje, ki jim takrat ni bilo zdržati v domovini, množično vračajo “domov” in pričakujejo, nekateri celo zahtevajo, da bi v tej domovini dobili vse urejeno in ohranjeno. Naj mi ne zamerijo tisti, ki nimajo takih občutkov, vendar moji znanci iz mladih let se v večini obnašajo tako.
    Tudi tistih nekaj stikov, ki jih imam z emigranti v Sloveniji me prepričuje, da je večina emigrantov nezadovoljnih z razmerami, pa kjerkoli že so.
    Vladajoči razred zahodnih držav, pa nima interesa, da bi popolnoma zajezili emigracijo, saj jim le ta pomaga izvrševati pritisk na domače delavce.

  9. mijau pravi:

    Ja, bin, nekaj je na tem, da tako vzdržujejo nižji raven plač svojih delavcev. Morali bi dati na tehtnico, kaj je večje zlo.

    Kar se pa tiče ekonomskih emigrantov (zdomcev), ki se vračajo, pa so moje izkušnje drugačne. Tisti, ki se vračajo, so si predtem dobro postlali. Zgradili so si hiše, kupili ceni kakšne stroje, ki so tam že tehnološko zaostali in se gredo obrtnike. Ali pa dobivajo, recimo, nemško pokojnino in so napram našim upokojencem pravi gospodje.

  10. bin pravi:

    Mijau!
    Prav na to sem hotel opozoriti! Tisti, ki so se vrnili pred upokojitvijo v tujini, so si lepo postlali, od “domovine” pa pričakujejo, da jih sprejme s “kruhom in soljo”. Veliko pa je takih, ki se vračajo po upokojitvi in nergajo, kako da nismo nič uredili. (Ko smo mi “gradili domovino”, so jo nekateri med njimi “srali”). Zato se mi “emigranti” pač ne zdijo tako “ubogi”.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !