Kakor boš sejal…

»Najmanjši gib odjekne v celotni naravi: celotno morje se premakne zaradi enega kamna. Tako je tudi [v redu] milosti: najmanjše dejanje je zaradi svojih posledic važno za vse. Zato je prav vse pomembno.

  

Pri vsakem dejanju je treba poleg dejanja samega upoštevati naš takratni, pretekli in prihodnji položaj, pa tudi [položaj] onih, za katere je [to dejanje] pomembno, in uvideti povezanost vsega tega. Potem bomo zelo previdni.« [Blaise Pascal: Misli] 

 Danes pogosto govorimo o karmi, ki izhaja iz vzhodne tradicije (hinduizem, budizem, janaizem), a jo zgolj zelo površno poznamo. Pomenila naj bi našo usodo, kot nekaj, kar nas mora neizbežno doleteti in nam je določeno, zaradi naših preteklih dejanj, že z rojstvom. A resnični pomen karme je bistveno drugačen in v resnici jo pod drugačnimi pojmi poznamo tudi v tako imenovanem zahodnem svetu. 

 Beseda karma izhaja iz sanskrtske besede ˝kri˝, ki pomeni delovanje (zanimiva je analogija z našo besedo kri, ki prav tako predstavlja delovanje – telesa). To delovanje (akcija) pa je podrejeno enemu temeljnih zakonov narave: zakonu vzroka in posledice (ki z drugimi besedami pomeni: vsaka akcija ima svojo reakcijo). Tako kot kamen, ki ga vržemo v morje (vzrok), povzroči valovanje (posledico), tako tudi sleherno naše dejanje (akcija, vzrok) povzroči nek odziv (reakcijo, posledico).  

 V naših ravnanjih je seveda veliko težje videti posledice, kot pri metu kamna v morje, a če posledic ne vidimo (ali ne razumemo) še ne pomeni, da jih tudi v resnici ni. Ne samo naša dejanja, tudi naše besede, čustva in misli povzročajo odzive (reakcije), čeprav tega največkrat ne moremo zaznati neposredno (kdor pozorno opazuje lahko zazna, da čustva posameznika lahko vplivajo na razpoloženje okolice in da ima beseda – kot neposreden izraz naših misli – lahko izjemen učinek na okolico). 

 Zato moramo biti previdni, kot pravi filozof Pascal, in predvsem odgovorni. Ni vseeno kaj delamo, govorimo, mislimo, kako čustvujemo. Ker vsako naše delovanje sproža odziv (reakcijo) moramo delovati z vso odgovornostjo. Najbolj odgovorni bi morali biti ljudje na najpomembnejših položajih v družbi, kajti sleherno njihovo dejanje (in beseda) sproži izjemne posledice, s katerimi se bodo morali slej ko prej soočiti sami in z njimi tudi celotna družba. Slovenci poznamo čudovit pregovor, ki v zelo zgoščeni obliki izraža bistvo zakona vzroka in posledice: ˝Kakor si sejal, tako boš žel˝. 

 Danes v vsaj enem vidiku že razumemo delovanje zakona vzroka in posledice – ko gre za naše okolje. Naša pretekla (in sedanja) dejanja so povzročila podnebne spremembe; ta povezava je dokazana. Iz tega se lahko naučimo in spremenimo naše življenjske vzorce (pretirano potrošnjo, pretirano izrabo virov, uporaba ˝umazanih˝ tehnologij, prevoznih sredstev itd.). A kar smo povzročili ima povratni učinek tudi na nas same.  

 V zapletenih in številnih medsebojnih odnosih v družbi posamezniku ni enostavno razumeti tega povratnega delovanja, lažje pa ga razumemo na širši ravni, na ravni celotnega človeštva. Danes na primer že povsem jasno razumemo, da pretirani izpusti tako imenovanih toplogrednih plinov v ozračje (vzrok) povzročajo globalno segrevanje ozračja (posledica), ki nam vrača v obliki hudih poplav, suš, pogostih orkanov in z dvigom morske gladine. Tudi revščina in lakota sta posledici določenih vzorcev (pohlepa, izkoriščanja, korupcije, špekulacij; subvencij itd.) predvsem t. i. zahodnega sveta. Posledice naših dejanj učinkujejo nazaj na povzročitelja, na človeštvo kot celoto.  

 Razumevanje zakona vzroka in posledice našim dejanjem podeljuje veliko odgovornost. Vsako naše dejanje vpliva na druge, a vedno tudi nas nazaj na nas same. Odgovornost za drugega in za okolje je torej hkrati odgovornost za sebe. Razmere v katerih bomo živeli v prihodnosti mi sami ali naši zanamci (lahko tudi verjamemo v ponovno rojstvo) ustvarjamo danes. 

 »Človek bo spoznal, da preko misli in dejanj sam ustvarja razmere svojega življenja; in da lahko preko delovanja teh istih zakonov te razmere in pogoje spremeni in preoblikuje na bolje.« (Mojster Benjamina Crema, januar 1985)

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !