18.12.2006
Pravična delitev dobrin
Včasih so najenostavnejše rešitve najučinkovitejše. Reševanja zapletenih mednarodnih razmer, ki lahko kadarkoli izbruhnejo v konflikte širših razsežnosti, se lahko lotimo na zelo enostaven način: s pravično delitvijo svetovnih dobrin. Zakaj na takšen način?
Stoletja vojn in nasilja, izkoriščanja drugih in nezmerne izrabe virov, so danes pripeljale svet na rob uničenja. Z današnjimi znanji, tehnologijami in orožji smo sposobni narediti nepopravljivo veliko škodo planetu in človeštvu kot celoti. Stari medsebojni odnosi (ki temeljijo na pohlepu, sebičnosti in tekmovalnosti) v kombinaciji z novimi tehnologijami, znanji in orožji, pomenijo uničevanje življenj in okolja v obsegu, ki lahko postane neobvladljivo.
Zato moramo najprej spremeniti medsebojne odnose in naše ravnanje na splošno. Dobrin, ki so ključne za preživetje človeštva (voda, hrana, energija, zemlja, gozdovi; znanje in tehnologije), je dovolj za vse temeljne človeške potrebe vseh ljudi na planetu (po hrani, pijači, prebivališču, zdravstvenem varstvu in izobraževanju). Če tekmovanje (v jeziku ekonomistov konkurenčnost) za te dobrine prinaša toliko zla, tako zelo razdeljuje svet na bogate in skrajno revne ter umirajoče, potem je nasprotna pot jasna, logična in tudi edina mogoča – pravična delitev dobrin. Ne gre za socialistično (prisilno) prerazdeljevanje bogastva, temveč za zrel in prostovoljen mednarodni dogovor o izrabi virov in njihovi pravični porazdelitvi.
“Medsebojna delitev dobrin, pravičnost, bratstvo in svoboda niso novi pojmi. Človeštvo je od nekdaj stremelo k tem sijočim zvezdam. Zdaj, prijatelji moji, jih bomo zasidrali v svetu”, pravi Maitreja, Učitelj sveta.
18.12.2006 ob 19:59
Nemo.
Nekaj sva o tej temi že govorila. Očitno imava precej sorodne poglede na sklepni del rešitve. Nisem si še vzel časa, da bi pregledal nauke Maitreje, zato bom mogoče s svojim pogledom potrdil ali zavračal njegovo pot. Vsekakor sem prepričan, da že začetek “osveščanja” ljudstva ne bo brez težav in nasprotovanja tistih, ki v sedanjem “redu” dobijo več, kot jim pripada.
V krščanski religiji je govora o tem, da bo pred ponovnim prihodom “kralja vesoljstva”, na zemljo prišel Janez Krstnik. Za tega pa je znano, da so mu odrezali glavo zaradi idej, ki jih je njegov naslednik ponesel med široke množice.
Torej, širimo resnico in pričakujmo silovit odpor, takoj ko se bo ideja resno prijela!
18.12.2006 ob 20:39
Pravična delitev dobrin je takšna, kot je sedaj – vsakemu po svojih sposobnostih in glede na to, koliko ustvari.
18.12.2006 ob 20:42
Saj odpor je že sedaj velik. Ovira so prav tako imenovani sveti spisi. Sedanjost soditi po več stoletja starih zapisih se mi zdi precej sporno. Namesto, da bi bili odprti do novega, se raje oklepamo starega.
18.12.2006 ob 20:53
No @alter2, saj imaš celo prav!?
Naprimer, angleški princ je na današnji dan lastnoročno pridelal hrano za približno petdeset ljudi, in jih prav toliko tudi pogostil. Vse ostalo, kar so ob tem porabili, pa je ustvarila njegova družica.
Stara ženica, ki je vse svoje življenje pregarala na hribovski kmetiji, in v nesmiselni vojni svetovnih mogotcev izgubila vse otroke, pa tako ne rabi večerje. Pa tudi zaslužila si je ni!
18.12.2006 ob 21:01
Vsekakor je narobe, kadar se slepo oklepamo neke stare resnice. Vendar je narobe tudi takrat, ko v sveži zagnanosti novega, zanemarimo izkušnje starejših. Že Konfucij , če ga pazljivo prebereš, je popisoval slabosti današnje ureditve, pa čeprav se je v tistem času komaj porajala.
18.12.2006 ob 21:12
bin, če nimaš pojma o ekonomiji, pameti in razvoju, raje ne piši.
Če bi se zgledovali po tvoji logiki, bi še danes živeli v jamah, trgovina (motor razvoja) pa bi bila prepovedana.
18.12.2006 ob 21:17
Res je bin, tudi zagnati se ni dobro preveč. Odločiti se za novo je korak v nepoznano. Ni prave opore, potrebno je zaupati, a komu? Poteben je pogum in malo norosti. In še vedno ostane možnost, da se motimo. Zato se večinoma raje oklepamo starega, preizkušenega.
Kdor želi zlesti na razgledni, s soncem obsijan vrh, kjer se mu odpre pogled na širno obzorje, mora preplezati steno, sopihati v strm breg, lahko ga ujame nevihta ali se mu odkruši oprimek. Lahko pa izbere varno zavetje in celo življenje ždi v ozki, senčni in zatohli dolini.
18.12.2006 ob 21:29
alter 2 saj ti ni potrebno biti tako žaljiv. Nekateri ljudje (hendikepirani, bolni, stari, otroci …) pač ne morejo slediti neizprosni tržni logiki, ki je mimogrede še povsem nepravična. Tako imenovane neoliberalne ekonomske zakone danes krojijo predvsem močni in bogati posamezniki in bogate države – v korist lastnih interesov seveda.
Ljudje smo začeli bivati v prvih skupnostih, ker nam je bilo tako lažje preživeti; značilnosti teh skupnosti so bile: sodelovanje, medsebojna delitev in solidarnost. Šele pozneje so ljudje začeli delovati po današnjih principih: pohlepa, sebičnosti, izkoriščanja in grabežljivosti.
Je za to potrebno kakšno posebno ekonomsko znanje?
18.12.2006 ob 21:53
alter2
Ekonomija je res visoka znanost. Trgovina je motor razvoja. Pa mi, (ker nimam pojma) prosim lepo, pojasni, kaj bo jedel trgovec, če kmet ne bo pridelal hrane.
Prav zato, ker se “ekonomisti” zavedajo, da v primeru uporne osamosvojitve proizvajalcev ostanejo brez svoje moči, se na vse načine trudijo, da bi jih obdržali v svoji shemi. Zato razne subvencije, kvote, nepovratna sredstva …
Vem, da je v današnjem svetu praktično nemogoče preživeti, ne da bi se prilagodil tej “tržni logiki”. Ni preživetja za avtonomne države, še manj za avtonomne kmetije. Pa vse to niti nima globokih korenin v materialnem svetu.
Vendar pa je v tej temi (vsaj mislim tako) govora o tem, kako izboljšati življenske razmere za vse ljudi.
18.12.2006 ob 21:58
Jaz nisem nič žaljiv. Pri takih stvareh vsi radi zahajate v skrajnosti. Nič nimam proti pomoči ljudem, ki imajo fizične omejitve, da bi lahko sami živeli.
Drugo so pa ljudje. Tržna logika je popolnoma pravična. Nepravična se zdi samo lenuhom, ki bi radi brez truda udobno živeli na račun drugih.
Ljudje so razvili trgovino, ker so ugotovili, da lahko tako živijo bolje. Za razvoj je potreben dodaten čas. Edino na tak način so lahko ljudje živeli vedno bolje. Kmet je pridelal dovolj hrane še za ostale ljudi, ostali ljudje pa so izdelovali orodje, s katerim je kmet lahko pridelal več hrane. Te dobrine pa so si med seboj izmenjali.
Ljudje smo enako sebični ves čas. Okoliščine pa določajo, koliko pridejo katere lastnosti do izraza.
Ni potrebno posebno ekonomsko znanje, da razumeš, kako smo ljudje ustvarjeni in da so razne neosocialistične neumnosti samo to – neumnosti – in nič več.
18.12.2006 ob 22:08
Trgovec je ravno tako pomemben element v verigi kot kmet. Po zaslugi trgovine lahko kmet kupi stroje, ki mu omogočajo z manj dela in truda proizvesti več. Hkrati pa omogoča drugim ljudem, da to izdelajo te stroje v času, ko bi, če ne bi bilo trgovine, delati na polju, da bi preživeli sebe.
Ekonomisti se tudi zavedajo, da ni proizvajalec tisti, ki določa pravila, ampak kupec. Proizvajalec pisalnih strojev lahko danes zaradi mene stavka, ampak me ne bo niti malo ganilo.
Vsakemu je v interesu, da čim več zasluži s čim manj dela in truda. Trg pa poskrbi za ravnovesje. Tako, kot bi kmetje radi prodajali hrano za čim več denarja, tako bi radi kupci kupovali čim ceneje.
Če pa govorimo o tem, kako izboljšati življenje za vse ljudi – jaz želim samo pokazati, da socialistične metode ne delujejo in ljudi usmeriti v pravo smer razmišljanja.
Dokler boste razmišljali tako – sistem je sicer idealen, samo ljudje temu niso prilagojeni, ne boste dosegli ničesar. Stvar je treba obrniti. Ljudje smo taki kot smo. Kako narediti čim boljši sistem za ljudi.
18.12.2006 ob 22:42
Lepo razmišljanje alter2. Tisti segment, na katerem se ne razumeva se pojavi tam, ko trgovec proda kmetov pridelek nekomu, ki je kovaču ukradel motiko, kovač pa ostane lačen. (Kolonializem je samo en primer).
Pa da ne bi mislili, da kolonializma ni več! Samo iz državnega se je najprej prelevil v podjetniškega – lastniškega, iz tega pa v ekonomskega. Lastniki posestev in tovarn v nekdanjih kolonijah plačujejo vse dajatve (razen ponekod davka na plače delavcev) svoji matični državi – kolonialistu. Tudi večina neobdavčenega dobička pride na kapitalski trg kolonialista. Ta pa z “ukradenim” denarjem izsiljuje na trgu kapitala ostale manj “obdarjene” gospodarske sisteme. Bivša kolonija pa naj kot samostojna država poskrbi za socialno varnost svojih revežev.
Saj niso krivi trgovci. Samo “policaja” na svetovni ravni ni! Pa je bolje tako!!
18.12.2006 ob 22:50
Nemo
Sem malo preletel informacije o Maitreji, pa mi nekaj ne gre v račun. Jezus je bil mojster Kristusa – Maitreje, torej naj bi njegovi nauki, bili nauki Maitreje. Ti pa mi govoriš o “starih” spisih. Ali se torej vedenje Maitreje še dopolnjuje, ali pa Jezusove resnice niso stare?
19.12.2006 ob 00:25
Jezus je bil učenec Maitreje – Kristusa. Jezusovi nauki so bili večinoma skladni z Maitrejevimi, vendar jih je cerkev deloma prikrojila ali pa so se z ustnim izročilom spremenili ali izgubili. Jezus je v svoji naslednji inkarnaciji postal Mojster in zdaj tesno sodeluje s svojim učiteljem.
Jezus je za tisti čas govoril v skladu z razumevanjem tedanjega – še dokaj neizobraženega in nepismenega – človeštva. Zaradi hitrega razvoja človeštva se bo zdaj Maitreja razodel neposredno. V starih spisih je marsikaj dobrega, a tudi veliko izkrivljenega. Ni se na treba “kot pijanec plota” oklepati starih resnic.
19.12.2006 ob 11:37
Anomalije se pojavljajo povsod. Kraja pa je zato prepovedana.
Tudi ni res, da podjetja plačujejo davke svoji matični državi, ampak jih plačujejo tam, kjer so nižji.
Napaka je tudi pri tem, da države skrbijo za *socialno varnost*. Države bi morale skrbeti za čim boljši izobrazbo svojih državljanov, čim boljšo usposobljenost za ustvarjanje, da bodo sami sposobni živeti in ustvarjati. Predvsem pa za to, da bodo sami lahko ustanovili svoje podjetje.
Varnost in svoboda sta si dva pojma, ki sta si nasprotujoča.
19.12.2006 ob 22:46
@nemo
Vedno bolj ugotavljam, da imava kar precej sorodne poglede na splošno ureditev sveta in še posebej na obnašanje posameznika v tem urejanju. Bova verjetno še kdaj kakšno rekla!
@alter2
Očitno imaš malo življenskih izkušenj, vsaj tako kaže tvoj odnos do socialne varnosti. “Bog daj”, da bi te čim kasneje in ne prehudo udarilo prav po tej strani. Pa vendar bi bilo dobro, da že zdaj pomisliš na možnost, da se tudi tvojim bližnjim zgodi nebogljenost in odvisnost od “socialnega varstva”.
19.12.2006 ob 22:52
Hvala bin, lepo je najti sorodno dušo.
21.12.2006 ob 11:58
Vem, da mi vsi socialisti želite samo slabo, ker se ne strinjam z vami. To veliko pove o tem, kako zlagano je to zavzemanje za pravičnost in za blaginjo vseh – ampak samo tistih, ki podpirajo socialiste.
21.12.2006 ob 12:49
Zakaj je vsak, ki se zavzema za pravičnost takoj proglašen za socialista.
Ne gre za to, da bi morali uničiti kapitalizem, samo v bolj pravične okvirje ga je potrebno spraviti. Tako podjetniki kot ekonomisti in politiki se morajo zavedati, da ne smejo služiti denarja na račun okolja in ljudi.
21.12.2006 ob 13:14
Zakaj je zate pravičnost to, da se jemlje tistim, ki so delovni in so nekaj ustvarili, in daje lenuhom?
Kapitalizem je že sam po sebi pravičen. Take socialistične regulacije pa ustvarjajo nepravičnost.
Nihče dolgoročno ne služi denarja “na račun” drugih, ampak tako, da uspešno zadovoljuje potrebe drugih.
22.12.2006 ob 00:21
Alter2, če bi vsi imeli enake štartne pozicije, bi bil kapitalizem še mogoče pravičen, a realnost je pač taka, da nimamo vsi enakih pogojev, sposobnosti, znanja.
Pravičnost pa vendarle ni, da bi jemal delovnim; če nisi z nikomer pripravljen deliti, ti pač ni treba. A že jutri se ti lahko zgodi tragedija (huda boleten, nesreča …; pa ti tega res nikakor ne privoščim), se boš takrat proglasil za lenuha?
22.12.2006 ob 08:31
alter2
Izgleda, da si razumel moje pisanje kot škodoželjno. Preberi pazljivo še enkrat in boš mogoče dojel, da ni tako. Samo opozoriti sem te hotel, da tudi ti in tvoji bližnji niste imuni pred nebogljenostjo in s tem odvisnostjo od “socialistov”. Tvoje tlačenje tistih, ki nočejo in tistih, ki ne morejo poskrbeti za svoje preživetje v isti koš, pa ni ravno etično!
22.12.2006 ob 19:00
Kapitalizem je pravičen, kajti vsak ima možnost uspeti. Je pa jasno, da nimajo vsi enakih izhodišč, saj celotna ekonomija temelji na raznolikosti.
Vsaka socialna država deluje po tem sistemu, da jemlje ljudem, ki več delajo in s tem več zaslužijo in daje lenuhom. Ni se ti treba skrivati za tistim majhnim promilom ljudi, ki je res potreben pomoči.
Sploh pa je pomoč pomoči potrebnim najbolj razvita ravno v ZDA kot najbolj kapitalistični državi – seveda na nevladni ravni.