Resnično so-delovanje

“Eden temeljnih problemov, s katerimi se sooča človeštvo, je problem so-delovanja. Kaj pomeni beseda “so-delovati”? So-delovati pomeni delati stvari skupaj, graditi skupaj, čutiti skupaj, imeti nekaj skupnega, tako da lahko svobodno delujemo skupaj.

Sodelovanje je radost biti in delovati skupaj – ne nujno tudi delati. Ali to razumete? Otroci imajo naravni občutek za skupno bivanje in delovanje. Niste tega opazili? Sodelujejo pri vsem. Ne pojavi se vprašanje razumevanja ali nerazumevanja, nagrade ali kazni, preprosto želijo pomagati. Njihovo sodelovanje je instinktivno, povezano je z radostjo skupnega bivanja in delanja.

 Pomembno je torej, da v samem sebi razvijemo duh sodelovanja, občutek radosti, brez vsake misli na nagrado ali kazen. Tak duh je v večini mladih ljudi, če ga njihovi starši ne pokvarijo.” (Krishnamurti) 

Ko danes govorimo o sodelovanju, pogosto držimo figo v žepu. Če že sodelujemo na političnem ali kulturnem področju, pa zagotovo neusmiljeno tekmujemo na ekonomskem – gospodarskem področju. Temu potem rečemo moderno konkurenčnost, ki da je dobra, saj spodbuja razvoj. Ko politiki in ekonomisti danes govorijo o razvoju v resnici mislijo na vse večje zaslužke države in (nekaterih) posameznikov. Ne zanimata jih blaginja, srečnost in zadovoljstvo vseh ljudi v državi, temveč skupno bogastvo države, ki naj bi ga izražali ekonomski kazalci, kakršen je bruto domači proizvod. Koliko nam v resnici pove ta številka v dolarjih, ki naj bi pripadali »eni glavi« prebivalstva v enem letu? Za povprečjem pa se skrivajo ogromne razlike, frustriranost, revščina in celo lakota. 

Človeški razvoj pomeni razvoj kvalitete bivanja vsakega posameznika, razvoj medsebojnih odnosov v vsakršni skupnosti (lokalni, državni, globalni) in razvoj zavedanja o sebi in svetu. Čeprav so to nemerljive »količine« pa to ne pomeni, da se jih ne da opaziti ali zaznati. Razvoj pa v svetu, kjer nas je zdaj [leta 2006] že šest milijard in pol, ni (več) mogoč z neusmiljeno tekmo za preostale svetovne vire in človeške dobrine. Tekmovanje ali konkurenčnost (vseeno, kako temu rečemo, saj pomenita isto) povzročata vse hujšo nepravičnost, ki vodi v spore, konflikte in vojne. Namesto tekmovanja za dobrine, bi se lahko dogovorili za njihovo pravičnejšo porazdelitev. Je to tako težko? 

Sodelovanje in tekmovanje ne sodita skupaj: ali sodelujemo ali tekmujemo, vmesna pot ni mogoča. Če bi danes posamezniki, skupine in narodi resnično sodelovali med seboj, potem svet ne bi bil tako neprijazen prostor, kakršen je danes. Sodelovanje je eden od temeljev drugačnih medsebojnih odnosov med posamezniki, skupinami in narodi. Brez sodelovanja pravična delitev dobrin sploh ni mogoča.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na “Resnično so-delovanje”

  1. bin pravi:

    Ne ravno spodbudno vprašanje. Ko “so-delujeta” mlada nedolžna deklica in pohoten starec, bi tudi govorili o pravični delitvi dobrin? Kako naj vem, kdaj nisem “mlada deklica”?

  2. nemo pravi:

    No ja bin, o tem pa res nisem razmišljal.

  3. bin pravi:

    Tile komentarji “Maitrejinih naukov” me kar malo motijo! Same izjave, ki jih pripisujete Maitreji so sicer zelo strokovno prevedene, (v ideološkem, filozofskem pogledu) razlage naših “razširjevalcev”, pa so včasih tako “bose”, da so v nasprotju s samimi seboj. Saj je v teh naukih veliko dobrih idej, (kot v naukih starejših religij) vendar je vse skupaj še vedno samo ideja. Življenje v “realnem svetu”, pa zahteva konkretna dejanja in odločitve TUKAJ IN ZDAJ. Prav zato sem v neki drugi temi na tvojem blogu že zapisal svoje videnje naše vloge. (Nas “malih” ljudi.)
    Razširjati resnico o zablodah in prevarah sedanjega svetovnega sistema. Tako bo vse več ljudi spoznalo, da ni nujno vse prav, kar učijo “strokovnjaki”.
    Vsa čast “ekonomski stroki”. Zelo dobro imajo “naštudirano”, kako lahko človeštvo čim več ustvari in napreduje v tehniki in znanosti, vendar je za njih delavec, gospodarstvenik (manager), lastnik kapitala … samo številka. Če je za uspešnost firme treba odpustiti sto delavcev, jih moramo odpustiti! Kako bodo preživeli, pa ni več problem ekonomistov temveč “države”. Ob tem pa se trudijo na vse načine, da bi “državi” plačali čimmanj!
    Pa ne samo ekonomisti! Vse preveč se je “znanost” specializirala v pogojih, kakršne jim nudi sedanji sistem. Veliki “botri” namreč vzpodbujajo specializacijo, (ki sama po sebi ni nič napačnega, in je celo nujna za vrhunske dosežke) zato,da iznajdljivi ljudje ne bi spoznali celote sistema, na katerem botri kujejo svojo oblast.
    Čim večje število ljudi se bo zavedalo takih dejstev, tem večji bo moralni pritisk na “velike”. In mogoče se bo počasi začel sistem pomikati proti cilju, pravične delitve. Tudi “veliki” ne uživajo v revščini in lakoti ubožnih!!!!

  4. nemo pravi:

    Vsaka sprememba se začne pri ideji, ki se mora, če je dobra seveda, udejaniti v praksi. Problem nastane, če se ideja spremeni v ideologijo, ki postane pomembnejša kot ljudje, katerim je bila ideja namenjena.
    Pravična delitev dobrin je ta trenutek resnično še v fazi ideje. Ko jo bo sprejelo dovolj veliko število ljudi, se bo začela udejanjati.
    Podobno je z Maitrejevim prihodom, ko bo dovoljšnje število ljudi sprejelo njegov prihod in njegov nauk, bo tudi sam naredil naslednji kotrak in se neposredno razodel človeštvu.
    Samo od nas samih je odvisno, kaj bomo storili.
    V resnici gre za velik premik v zavesti človeštva.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !