Zmernost in želje

Zapovedi današnjega časa so: zabavaj se, uživaj; počni, kar te je volja; kupuj kolikor (z)moreš in želiš; ne meni se težave drugih. To sicer ne velja za vse ljudi, lahko pa bi rekli, da je takšna prevladujoča družbena miselnost, ki jo spodbuja predvsem gigantski potrošniški sistem (proizvodnja-mediji-trgovci). Človek naj bi se pač odločal svobodno. Toda, kaj je svoboda? Lahko svoboda prenese omejitve?

Potrošništvo je utemeljeno na spodbujanju človekovih želja. Pri tem pa ne smemo mešati potrebe in želje. Prve so nujne za naše preživetje in kvalitetno življenje (blaginjo) in so omejene (potrebujemo določeno količino hrane, določeno število oblek itd.), druge pa nimajo zveze s preživetjem in so ne-omejene. 

Želja se danes ne sme omejevati, kar je predvsem interesu vsemogočnega potrošniškega sistema. Vendar je človek še kaj več, kot samo bitje želja, je tudi razumsko in duhovno bitje. Razum je tisti, ki lahko željam »nadene uzdo« in nam pove, kako nesmiselno in uničevalno je naše nezmerno početje. Saj ne, da bi morali zatreti svoje želje, le naučiti se jih moramo brzdati in se upreti manipulacijam podjetij, trgovcev in medijev, ki nas bombardirajo s parolami: »če boš imel (kupil) to in to, se ti bodo želje izpolnile in potem boš srečen«. Je to res pot do sreče?

Človek je lahko svoboden, vendar mora kljub temu sprejeti določene omejitve, kajti živimo v okolju, ki ima določene omejitve. Če jih ne spoštujemo, potem uničujemo sebe in druge. Če bomo naše ravnanje popolnoma podredili našim željam, bo življenje na našem planetu postalo zelo težko ali pa se bomo kar uničili. Opozorila znanstvenikov glede okolja so naravnost alarmantna, mi pa še vedno čakamo, da bo nekdo nekaj storil namesto nas.

Naša svoboda izkoriščenja in trošenja naravnih bogastev ima svojo mejo. Kot bitja potreb in želja moramo sprejeti določene omejitve, kot bitja razuma in duha smo neomejeni in svobodni, kajti ˝svoboda je stanje duha˝.

Zato je zmernost vrlina.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Zmernost in želje”

  1. Dajana Dajana pravi:

    No, vidiš, pa sem dočakala še piko na i. Točno tako sem se danes počutila pri svoji mami: “Zapovedi današnjega časa so: zabavaj se, uživaj; počni, kar te je volja; kupuj kolikor (z)moreš in želiš; ne meni se težave drugih.”

    Ampak, vsaj sodeč po zapisih na blogih, so ljudje spoznali, da to ni nič, da potrebujejo tudi poduhovljenost, spiritualnost, notranjost. :) ))(…”mi pa še vedno čakamo, da bo nekdo nekaj storil namesto nas.”)

  2. bin pravi:

    Za potrebami in željami pogrešam še tretjo kategorijo, sanje. Tudi te so del naših upanj.
    1.)Kot je lepo napisano, so potrebe tiste, brez katerih smo nesrečni, če jih imamo preko “optimuma”, pa postanejo breme. Torej so omejene.
    2.)Med želje lahko uvrstimo tisto, brez česar bi sicer “normalno živeli”, prepričani pa smo, da se nam želja lahko izpolni in nam polepša to normalno življenje.
    3.)Sanje pa so tisto, kar se nam v tistem trenutku zdi še nemogoče, bi pa bilo zelo lepo, če bi se kdaj uresničilo.
    Veliko izpolnjenih želja, ponavadi prestavi nekatere sanje med želje!
    ad 1.)Izpolnjevanje potreb mora vsekakor biti na prvem mestu.
    ad 2.)Marsikatera želja je čudovita vse dokler se ne izpolni. Naša domišlija ustvari čudovite podobe življenja z uresničeno željo. Vendar te podobe niso vedno realne. Razočaranje nad razliko med pričakovanjem in resničnostjo pa obremenjuje lastnika izpolnjene želje.(Otrok si želi psa. Od prijateljev pozna občutke ko žival ljubkuješ, se z njo igraš … . Ne pozna pa “stranskih učinkov”, obvezni sprehodi, higijena, … saj jih še ni doživel. Mnogi otroci imajo zato več od hrepenenja kot od izpolnitve želje.) Odrasli pa smo itak povečini samo “veliki otroci”!
    ad3.)Sanje pa so temu še toliko bolj podvržene. (Marsikatera mlada deklica sanja, da bi bila “miss sveta”. Četudi ne bo nikoli nastopila na nobenem tekmovanju, ji to ne bo zagrenilo življenja. Sanje bodo pač prekrite z drugimi, sodobnejšimi sanjami. Ukrepi “dobrotnikov”, ki bi ji hoteli te sanje pomagati uresničiti, pa lahko še kako zagrenijo njeno življenje. (Obvezno “stradanje”, sodelovanje na raznih avdicijah, celo lokalnih tekmovanjih.) Ona pa je vendar imela samo sanje!
    Opredelitev upanj v te tri razrede, pa je včasih sila težavna stvar.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !