Gigantski vojaški izdatki

Ko se ljudje spopadajo v vojni, ne ogrožajo le svojih življenj in življenj drugih, pač pa tudi blagostanje planeta, od katerega je odvisno njihovo življenje.

Mojster – prek Benjamina Crema: Jalovost vojne

Svetovni vojaški izdatki so v letu 2005 dosegli neverjetnih 1118 milijard ameriških dolarjev ($) ali 173 $ na Zemljana. Stroški iraške vojne presegajo 360 milijard $ [januar 2007].

Hude napetosti, ki jih povzroča nepravična porazdelitev svetovnega bogastva povzročajo številne spore, ki jih je potrebno reševati. Vendar bogate države teh napetosti ne odpravljajo z odpravljanjem vzrokov, temveč z »gašenjem požarov«, oziroma z vojaško silo, kar zahteva izjemno visoke vojaške proračune.

Nekaj primerjav s številkami zgoraj omenjenih vojaških izdatkov: za osnovno cepljenje vseh otrok na svetu bi letno potrebovali dodatnih 1,3 milijarde $; za materinsko zdravstveno varstvo 12 milijard $ letno; za univerzalno pismenost 5 milijard $ letno; za zagotovitev čiste pitne vode vsem ljudem pa dodatnih 10 milijard $ itd..

Nerazumljivo visoko trošenje postane razumljivejše, ko »pokukamo« v ozadje, kjer se nam razkrije jasnejša slika zapravljanja denarja, ki dejansko pripada ljudem, ne pa politikom. Politiki bi morali upravljati z denarjem (denar je zgolj pripomoček za menjavo dobrin) v korist svojega prebivalstva, ne pa v korist političnih in gospodarskih elit.

Po podatkih iz poročila Mednarodnega raziskovalnega mirovnega inštituta iz Stocholma (Stockholm International Peace Research Institute – SIPRI) za leto 2006 je 100 največjih orožarskih korporacij v letu 2004 zabeležilo 15 % povečanje prodaje. Skupna svetovna prodaja orožja je v tem letu dosegla 268 milijard $.

Pri tem spet prednjačijo najrazvitejše države, ki so tudi sprožile dve največji vojni v začetku 21. stoletja: afganistansko in iraško, posredno pa so vpletene – s prodajo orožja – v številne druge konflikte po svetu (izraelsko-palestinski konflikt, Somalija, Sudan itd.). 40 ameriških oborožitvenih korporacij proda 63,3 % vsega novega orožja, 36 korporacij iz zahodne Evrope pa proda 29,4% novega orožja.

Ena največjih orožarskih korporacij na svetu Boeing je imela samo v prvem četrtletju leta 2004 (seveda v času afganistanske in iraške vojne) 623 milijona $ dobička, kar predstavlja 18 % rast glede na prejšnje četrtletje. (Slovenija pa je priden, prijazen in dober kupec vseh vrst orožja.)

Tudi v tem primeru velja, tako kot v primeru dolgov in subvencij, korupcije in špekuliranja: trpljenje in pomanjkanje, v katerem živi milijone ljudi po svetu, je v interesu – dobička.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Gigantski vojaški izdatki”

  1. mijau pravi:

    Mi smo v tej trgovini z orožjem udeleženi samo s polovico krivde: res, da orožje kupujemo, vendar pa svojega podarjamo.

  2. nemo pravi:

    Pomojem pa smo zato krivi dvakrat, no ja predvsem naša vlada: prvič, ker brezveze troši denar, ki ga zmanjkuje za socialne potrebe in drugič, ker “pomagamo” drugim – pri pobijanju še drugih.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !