I have a dream …

 

»[I have a dream …] Moje sanje so, da se bo nekega dne ta narod prebudil in začel živeti v duhu pravega pomena besed: “Prepričani smo, da so vsi ljudje enakopravni.” Moje sanje so, da bodo lahko nekoč, na rdečih hribih Georgije, sinovi sužnjev in sinovi sužnjelastnikov, sedeli skupaj za isto mizo kot bratje. Moje sanje so, da se bo nekoč celo puščavska država Mississippi, sedaj polna krivice in zatiranja, spremenila v oazo svobode in pravice. Moje sanje so, da bodo moji štirje otroci nekega dne del naroda, ki jih ne bo sodil po barvi kože, temveč po njihovih dejanjih. To so moje sanje.«

To je odlomek znamenitega govora ameriškega borca za človekove pravice Martina Luthra Kinga, ki ga je imel na stopnicah Lincolnovega spominskega centra (Lincoln Memorial) 28. avgusta 1963 pred 250.000 ljudmi (posnetek govora).

Govor je imel veliko simbolike, saj je potekal v “zavetju” kipa ameriškega predsednika Lincolna, ki je ZDA popeljal iz suženjstva. Zato je Lincoln plačal visoko ceno in bil 15. aprila 1865, ob koncu krvave državljanske vojne, ustreljen.

Vendar so bili sto let kasneje črni prebivalci ZDA še vedno diskriminirani. Z znamenitim protestom Rose Parks, ki se je v avtobusu protestno usedla na sedež za belce, se je začelo oblikovati Ameriško gibanje za državljanske pravice (American Civil Rights Movement). Eden od voditeljev tega gibanja je bil ravno Martin Luther King, ki je bil vseskozi zagovornik nenasilnega boja za človekove pravice.

“Človeštvo mora razviti takšno metodo reševanja konfliktov, ki ne vsebuje maščevanja, nasilja in povračilnih ukrepov. Ta metoda je ljubezen,” je rekel King. Kar ga povezuje še z enim velikanom nenasilnega boja – Gandhijem. Vendar nenasilje ni izraz šibkosti kot je rekel Gandhi: “Nenasilje ni orožje šibkih. Je orožje najmočnejših in najpogumnejših.”

In Kingu vsekakor ni manjkalo poguma, svojim nasprotnikom je dejal: »Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili…« 

To so besede, ki bi morale glasno odzvanjati v današnjem svetu, še posebno v ZDA, ki so v svoje roke vzele “pravico” odločati o usodi sveta. Morali bi se zamisliti tudi nad naslednjimi Luthrovimi besedami: “Nikoli ne pozabite, da je bilo vse kar je počel Hitler v Nemčiji zakonito.” Tudi današnje vojne so zakonite. Celo za Abu Graib in Guantanamo pravijo, da sta zakonita.

Ne zanima me moč zaradi moči same, zanima pa me moč, ki je moralna, pravična in dobra,bi bile Luthrove besede današnjim voditeljem ZDA in voditeljem številnih drugih držav.

A King ni ostal dolžan niti tistim, ki stojijo ob strani: Na koncu naše poti se ne bomo spomnili besed naših sovražnikov, temveč tišine naših prijateljev.” Mnogi, ki bi lahko veliko storili, tudi danes stojijo ob strani, pa naj gre za vprašanje globalnega segrevanja ozračja, revščino in lakoto ali vojne konflikte.“Najbolj vroč predel pekla je rezerviran za tiste, ki v obdobjih velikih moralnih konfliktov ostanejo nevtralni,” so takšnim ljudem namenjene Luthrove besede.

Na podelitvi Nobelove nagrade za mir, 10. decembra 1964, je Luther rekel: “Verjamem, da bosta imeli gola resnica in nepogojena ljubezen končno besedo v resničnosti. Zaradi tega je pravica, četudi je začasno poražena, močnejša kot zlo, ki triumfira.” Tudi za Gandhija je bila resnica najvišja vrednota: “Pot miru je pot resnice. Resnicoljubnost je celo pomembnejša od miroljubnosti.”

In oba, tako kot pred njima Lincoln, sta bila ustreljena, Gandhi leta 1948 in Martin Luther King 4. aprila 1968. A Luther je slutil, kaj ga kot neuklonljivega borca za človekove pravice čaka: Če je fizična smrt cena, ki jo moram plačati, da osvobodim moje bele brate in sestre trajne smrti duha, potem nič ne more biti bolj odrešujočega.In njegovo življenje ni bilo zaman: “Človek, ki ne umre za neko stvar, ni bil vreden življenja.”

Kdo danes pozna Luthrove in Gandhijeve nasprotnike? Le malokdo. Onadva pa sta še kako živa in navdih novim generacijam, kajti svoboda ni nikomur podarjena. Danes je njuno sporočilo univerzalno, namenjeno vsemu človeštvu. Luther nam pravi:

Res smo prispeli z različnimi ladjami, toda zdaj smo v istem čolnu.

Naučiti se moramo živeti kakor bratje ali pa skupaj propasti kot bedaki.

Gandhi pa nam daje upanje: Ne izgubite vere v človeštvo. Človeštvo je ocean; če je nekaj kapljic v oceanu umazanih, ocean ne postane umazan.

“V središču nenasilja je princip ljubezni.” Te besede dokazujejo, da je bil Martin Luther King pravi Kristusov učenec, kot tudi Gandhi.

Viri:

Martin Luther King

Gandhi

  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na “I have a dream …”

  1. dfunkydrek dfunkydrek pravi:

    veliki človek.

  2. intelektualci intelektualci pravi:

    A dream is just a dream………..

  3. Becca pravi:

    Mislim da 14 dni nazaj je bil 2 dni zapored na CNN dukomentarc o njem. Pogovor je bil z dvema tesnima sodelavca MLK-ga in povedala sta veliko stvari. Ma za tiste cajte je biu res KING!
    -po tem govoru, ki je eden najboljših njegovih govorou, se je skorajda sesedu, tko da so ga moral podpret da se je normalno na stou usedu. To priča kolk energije je u to uložu….

    aja….dobr člank…

    enjoy…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !