Izzivi naše generacije

»Naš izziv, edinstven izziv naše generacije, je naučiti se živeti v miru in v skladu z načeli trajnostnega razvoja v svetu, ki je izjemno prenaseljen.«

To so besede ameriškega ekonomista Jeffreya D. Sachsa, ki je med drugim direktor Earth Institut-a, profesor na Kolumbijski univerzi, bil je svetovalec generalnega sekretarja ZN Kofija Anana za Milenijske razvojne cilje itd.. Te besede je izrekel na prvem v seriji šestih predavanj (Reith Lectures), 9. aprila 2007 v Edinburghu.

Profesor Sachs pravi, da se danes ne soočamo z izzivi fašizma, da naš izziv ni Hladna vojna niti grožnja jedrske nevarnosti, čeprav je ta prisotna; tudi ni izziv naše generacije vojna proti terorizmu ali proti Iranu oziroma podobne sodobne ideje. Pač pa je izziv naše generacije »naučiti se živeti v izjemno prenaseljenem in medsebojno povezanem svetu.«

Resnični in največji izzivi današnje dobe so: globalno segrevanje ozračja in drugo onesnaževanje, lakota in revščina, hitro izčrpavanje naravnih virov, pomanjkanje pitne vode. »Mislimo, da bomo varni, če bomo dopustili, da se milijarda ljudi dobesedno bori za preživetje,« pravi Sachs. In to v svetu, kjer bodo ZDA letos za vojaške namene porabile 623 milijard dolarjev ($), za vso pomoč Afriki pa se namenja zgolj 4,5 milijarde $.

Sachs pravi, da se moramo globalnih problemov lotiti na nov način, kar pa je težko, »saj živimo z vladnimi strukturami devetnajstega in dvajsetega stoletja za soočanje s problemi 21. stoletja.« Torej povsem neustrezno. Vlade se danes poigravajo z ideološkimi nasprotji preteklih (dveh) stoletij, medtem ko svet dobesedno »poka po šivih« – takšen  je tudi naslov prvega Sachsovega predavanja (Bursting at the Seams).

»Potrebujemo – to je možnost v tej medsebojno povezani, s socialnimi mrežami in internetom prepredeni dobi – vključenost nas vseh. Vsi igramo svojo vlogo.« Seveda morajo svoje narediti vlade, a brez našega prispevka ne bo resničnih sprememb.

Predsednik Kennedy, ki ga Sachs v svojem predavanju tudi navaja, je leta 1963 ob vrhuncu kubanske jedrske krize, ki bi svet skoraj pahnila v totalno jedrsko vojno, povedal: »Naši problemi so delo človeških rok, torej jih človeštvo tudi lahko reši, in človeštvo je lahko tako veliko kakor želi. Noben problem človeške usode ne presega zmožnosti človeških bitij.«  

Če izgleda še tako hudo, če problemi izgledajo še tako nerešljivi, pa vendarle obstajajo rešitve in te zagotovo niso v tekmovanju, ropanju naravnih virov in uničevanju človeškega okolja. Pač pa rešitve ležijo v resničnem mednarodnem sodelovanju ter politični in ekonomski pravičnosti. Zadnja je še posebej pomembna in orodje za njeno dosego je pravična delitev dobrin.

Spremenimo torej svet.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !