E110, E122 … in hiperaktivnost pri otrocih

 

Britanski znanstveniki so ugotovili, da določena umetna barvila in nekateri drugi dodatki v hrani (večinoma z oznako E) spodbujajo hiperaktivnost pri 3 do 9 let starih otrocih.

Testi na več kot 300 britanskih otrocih so pokazali pomembne razlike v obnašanju, potem ko so popili pijače obarvane z umetnimi barvili in z dodanimi konzervansi, je povedal Jim Stevenson s kolegi iz univerze v Southamptonu.

»Ta odkritja kažejo, da škodljivi vplivi niso opazni samo pri otrocih z zelo izraženo hiperaktivnostjo (kot je ADHD), ampak so opazni tudi pri običajni populaciji in v nizu določenih vrst hiperaktivnosti,« so znanstveniki zapisali v študiji, objavljeni v medicinski reviji Lancet. Študija je potekala več let.

V študijo so bili vključeni dodatki in barvila, ki so v običajni uporabi pri britanskih otrocih (tudi naših). Med njimi so raziskali vpliv barvila rumenega sončnega zahoda, znanega kot E110, karmoizina ali E122, tartazina ali E102, umetne škrlatno rdeče barve ali E124, konzervansa sodium benzonate ali E211 in še drugih barvil.

Vpliv teh dodatkov na otroke je bil precej velik. Kaj naj si mislimo? Igrače s svincem (ki so ga nedavno našli barvi igrač korporacije Mattel), ki vpliva na možgane; dodatki, ki povzročajo spremembo vedenja pri otrocih – torej vplivajo na možgane. In kaj še?

Briga še koga za otroke? Bo kdo reagiral? Ali bo to samo še en brezvezen zapis nepomembnega vaškega blogerja, ki bo »blowing in the wind«.

Vir in foto: CommonDreams

  • Share/Bookmark
 

  • Komentarji in trackbacks so trenutno odprti za ta zapis.
  • Trackback URI: http://nemo.blog.siol.net/2007/09/07/e110-e122-%e2%80%a6-in-hiperaktivnost-pri-otrocih/trackback/
  • Komentarji RSS 2.0

8 komentarjev na “E110, E122 … in hiperaktivnost pri otrocih”

  1. poezija poezija pravi:

    Ja, za vse težke kovine se ve, da se večinoma nalagajo v maščobna tkiva, v možgane, kostni mozeg in še kam, taka zastrupitev je tudi plumbizem. Za barvila sama po sebi bi težko rekla na kakšen način vplivajo na organizem, resnično je odvisno od čiste kemijske sestave barvila in od tega na kaj tako barvilo razpade v presnovnem procesu, kaj se izloči in kaj se naloži, npr.v kri, v jetrih in drugod. Najbrž je bila raziskava statistične narave in je ugotavljala korelacijo med zaužitmi barvili in vedenjem otrok. Ni nujno, da barvilo vpliva direktno na možgane, lahko naprej na kaj drugega, pa to sproži določene procese v možganih. Možgani so občutljiv organ, saj nanje deluje tudi beseda….Absolutno pa ne dvomim v to, da je svet poln kemikalij vseh vrst, za človekovo zdravje škodljiv, nekatere posledice se kažejo pri otrokih, druge pa pri odraslih, ali pa šele starejših ljudeh. Težko, da bi se temu lahko čisto izgnili. Ozaveščanje kupca je morda pot.A tega je zelo veliko in tovrstna hrana je cenejša in zato ima trg. Ozaveščena mama je lahko v veliki dilemi, kupiti ali ne kupiti, če lahko kupi samo to kar lahko.
    Kvaliteto življenja v neki družbi se meri tudi po tem, kako kvaliteno hrano ljudje jedo.
    lp Poezija

  2. nemo pravi:

    Mislim, da ne gre samo za odgovorne starše oziroma da se morajo le-ti spremeniti v znanstvenike, da ugotovijo, kaj njihov otrok sploh lahko poje, temveč obstaja cel kup inštitucij, ki ne opravljajo svojega dela ali pa ga opravljajo pomanjkljivo (npr. inšpekcije, razni uradi za zaščito potrošnikov).
    Povsem neodgovorna pa so podjetja, ki točno vedo, kaj proizvajajo, pa v imenu večjega dobička, zavajajo javnost in potrošnike.

  3. poezija poezija pravi:

    Kaj vem, morda je kriva kar zakonodaja, saj če je snov škodljiva, jo je pač treba prepovedati.

    Če se res tako zelo ve, da je škodljiva,
    čemu potem raziskava? Zakaj raziskati in dokazati že vedeno?

    Očitno je stekel proces, ki je potreben, da se dokaže škodljivost šele sedaj?

  4. nemo pravi:

    Mislil sem na splošno. Za veliko stvari se ve, pa nihče ne reagira.

  5. poezija poezija pravi:

    Kontroliranje kvalitete je vedno pomembnejši proizvodni vidik, saj se od podjetij vedno bolj zahteva, da so certificirana z ozirom na kvaliteto svojih procesov in proizvodov. Niti ne mislim, da smo kar prepuščeni na milost in nemilost čisto vsemu po vrsti.
    Znanost pa prihaja do vedno novih dognanj, ki jih je pač potrebno upoštevati.

  6. nemo pravi:

    Poezija, saj do neke mere se strinjam s tabo, a vseeno se mi zdi, da sta znanost in kakovost danes prevečkrat žrtvovani v imenu zahtev po čim večjem dobičku – tako v podjetjih kot znastvenih ustanovah.

  7. poezija poezija pravi:

    Mislim, da je glavna konkunrenca, ki zahteva zniževanje stroškov, tam kjer svobodni trg res deluje in ni monopolnih elementov. V visoki konkurenci pa je obstanek na trgu že dosežek, ne ravno ne vem kakšen profit. Pofitabilnost je zelo poskočen pojav po panogah, saj vendar pišeš o borzi. Ko pa nekdo investira v proizvodno dejavnost, in ne v vrednostne papirje, se pa ne more obnašati kot špekulativni kapital. Mora se obdržati na trgu, ki zahteva od njega drugačno fleksibilnost.
    Takrat se srečuje z zelo resnimi problemi, ker je večinoma vpet v produkcijsko verigo od surovine do proizvodnje končnega izdelka, tam veljajo popolnoma nusmiljena pravila. Ali se podrediš ali pa zapreš svoje podjetje in med drugim tudi ljudje izgubijo delo…. Tempo je tako hiter, da si vesel vsake inovativnosti, vsake izboljšave, ki zniža strošek in ohranja kvaliteto. Tako je to iz proizvodnega vidika.

    Pomisleke na to svoje stališče pa imam predvsem, ko gledam farmacevtsko in kozmetično področje. Moram priznati, da ravno tu pa tudi jaz včasih podvomim v popolnoma čiste namere in dobim občutek, da nekdo goji bolezen, da jo lahko zdravi…ali pa, da bi morda vendarle lahko že odkrili kako bolj učinkovito zdravilo, pa bi potem trg izgubilo toliko in toliko zdravil, pa se zato to ne zgodi. O tem pa res razmišljam z nekoliko težjim srcem.
    Res ne mislim, da nikjer ni nobenih lumparij. Včasih kdo ve, da kaj ni dobro, tudi znotraj podjetij, pa mora biti tiho.

    In izdelki istega proizvajalca so lahko po kvaliteti sortirani za bolj zahteven in manj zahteven trg. Tu je vgrajen eden mojih večjih žuljev!!!

    Se mi pa zdi, da gre večkrat za probleme ekološke narave, ki so utišani. Vsaj pri nas, a svet je velik, in res ni tako pošten, kot bi jaz rada videla…

    Me pa veliko bolj muči gensko spremenjena hrana, kot E-ji. Se mi zdi, da se bo E-je dalo spraviti v red.

    lp Poezija

  8. Dajana » Otroci so zaželjeni! pravi:

    [...] In tukaj v Šiški, kjer živimo? Pozabite. Otroci so tukaj nezaželjeni. Otroci se po šoli nimajo kam dati. Stojijo zunaj na mrazu in… mečejo v zrak rakete. To delajo zadnje dni. Nervirajo naše preobremenjene živce s petardami. Ali s čečkanjem po stenah. Ali z razbijanjem po kantah. Ali pa pač nič ne delajo, ker vedno kdo pride in jih nahruli, če se premikajo ali če delajo hrup, ker so pač otroci (hiperaktivni otroci dobivajo mamila!). [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !