Samo takrat …

 

»Samo takrat, ko družba kot celota doseže določeno stopnjo materialnega bogastva, tako da so osnovne človekove potrebe zadovoljene, se človekova narava lahko razodene v vsej svoji veličini.« (Barry Schwartz)

Ko politiki pišejo svoje programe in ekonomisti svoje načrte, bi morali vedno imeti v mislih zgornjo misel. Njihova osnovna naloga je namreč, da svojemu prebivalstvu omogočijo zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb – vseh in ne samo nekaterih. Vendar to ne velja samo za vsako državo posebej, temveč tudi za celotno mednarodno skupnost. V rokah imajo škarje in platno: zakone, institucije, položaj …. A vseeno ne gre brez prispevka družbe kot celote.

Materialni temelji so pogoj za človekovo ustvarjalnost in srečo. Danes pa je – povsem napak – ustvarjanje in kopičenje materialnega bogastva končni cilj vseh človekovih dejavnosti. Človek je še vse kaj drugega kot le zbiralec materialnega bogastva. Le-to nikakor ne prinaša sreče.

In nedvomno je res, da skupno življenje v družbi nujno prinaša določene omejitve – te moramo prepoznati in jih spoštovani. Najprej nam meje postavi naše okolje, brez upoštevanja teh meja, sta svet in z njim človeštvo zapisana propadu. Druge meje so pravica drugih ljudi, da živijo v blaginji. Če jim krademo naravne vire, jim krademo življenje; če imamo preveč zase, potem zmanjka za druge …

»Moralne omejitve človeških bitij niso produkt samega bistva človekove narave, temveč so produkt družbenih in materialnih pogojev, v katerih ljudje živijo,« pravi profesor Schwartz.

Ne moremo torej pristati, da bi se zanašali na človekovo naravo, kajti ta je lahko v svojih zahtevah neomejena – to vidimo v današnji potrošniški usmerjenosti večine ljudi. Naše omejitve so zato odvisne od družbe (torej od drugih ljudi) in materialnih zmožnosti (vemo, da pretirana izraba materialnih virov povzroča pretirano onesnaženje).

A omejitve so majhna žrtev »naše narave« nasproti koristim, ki jih imamo od skupnega življenja v družbi (izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo, varnost itd.).

Z materialnega vidika smo ljudje omejena bitja oziroma se moramo znati omejiti, z razumskega in duhovnega vidika smo neomejeni in svobodni. Nikakor pa ne obratno.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !